Fizikalne in kemijske lastnosti kolofonije

Kolofonijo lahko razdelimo na tri vrste glede na njen izvor: smolnato kolofonije, lesne kolofonije in plavajoče oljne kolofonije. Kolofonija, znana tudi kot kolofonija, ima svetlo barvo, visoko kislost in visoko zmehčilno točko; Pinus massoniana, znan tudi kot ekstrahirana kolofonija, je po kakovosti slabša od smolne kolofonije, ima temno barvo, nizko kislost in je nagnjena k kristalizaciji iz nekaterih topil; Plavajoča oljna kolofonija, znana tudi kot talova oljna kolofonija. Kolofonija je prozorna in krhka trdna naravna smola, ki je kompleksna zmes, sestavljena iz smolnih kislin (abietinske kisline, kisline morskega bora), majhnih količin maščobnih kislin, anhidrida kolofonije in nevtralnih snovi. Glavna sestavina kolofonije je smolna kislina, ki predstavlja približno 90%, z molekulsko formulo C19H29COOH in molekulsko maso 302,46. Smolna kislina je najbolj reprezentativna kolofonijska kislina, ki spada med nenasičene kisline, vsebuje konjugirane dvojne vezi, močno absorbira ultravijolično svetlobo in lahko samodejno oksidira ali sproži naknadno oksidacijo na zraku. Kolofonija ima svetlo rumen do svetlo rjav videz, s steklenim leskom in vonjem po terpentinu, z gostoto 1.060-1.085g/cm3. Spada med amorfne, brez tališča, z zmehčiščem (globalna metoda) 72-76 stopinj in vreliščem približno 300 stopinj (0,67 kPa). Temperatura posteklenitve Tg je 30-38 stopinj. Lomni količnik je 1,5453. Plamenišče (odprta posoda) 216 stopinj. Točka vžiga je približno 480 ~ 500 stopinj. Enostavno oksidira na zraku in potemni.